Primarna imunska pomanjkljivost

Imunska pomanjkljivost – primarna. Ob tej besedi, ki pravzaprav sploh ne zveni tako hudo, se marsikdo vpraša, kaj to sploh pomeni.

In prav zaradi tega, da bi vedeli in bili obveščeni, so se na Pediatrični kliniki, točneje v Službi za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo (SARKI), odločili, da ustanovijo Društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi, katerega osnovna in glavna naloga bo med drugim tudi ozavestiti širšo javnost o pomenu imunskih bolezni oziroma o besedni zvezi »imunska pomanjkljivost«. Problem je namreč iz leta v leto večji, oboleva vedno več otrok, bolezensko stanje otroka pa je lahko zelo resno, v najhujših primerih celo smrtno. 
 

Imunska pomanjkljivost, kaj  je to? Odgovarja Predsednik društva in vodja Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana, prof.dr. Tadej Avčin, dr.med.: »Pri teh boleznih gre v osnovi za genetsko okvaro, ki povzroči moteno delovanje imunskega sistema. Zaradi neustrezne imunske obrambe imajo ti bolniki pogostejše in dolgotrajnejše okužbe, včasih pa se lahko pojavijo tudi avtoimunske in maligne bolezni. Za uspešno zdravljenje primarnih imunskih pomanjkljivosti je ključna zgodnja diagnoza, zato želimo z dnevom ozaveščanja javnosti posebej predstaviti opozorilne znake, ob katerih moramo pomisliti na možnost primarne imunske pomanjkljivosti.«
 

Skratka, doleti lahko vsakega otroka.  Razvijanje imunskega sistema pri otroku je postopen proces, ki je odvisen od prirojenih lastnosti, dobrega zdravja matere in razvijajočega zarodka, pravi pediatrinja asistentka Nataša Toplak, dr. med., specialistka pediatrije iz UKC Ljubljana. Na njegov razvoj vplivajo še okoljski dejavniki, kot je prehrana, okužbe in splošno dobro počutje. Eden najbolj škodljivih okoljskih dejavnikov je prekomeren dolgotrajen stres. Pojavnost bolezni, ki so povezane z motnjami v delovanju imunskega sistema, v zadnjih letih močno narašča, tako pri odraslih kot tudi pri otrocih. Prirojene bolezni imunskega sistema  odkrijemo prej in jih lahko tako hitreje in učinkovitejše zdravimo. Posledica pomanjkljivega delovanja imunskega sistema so okužbe. Druga težava  se pojavi, če naš imunski sistem deluje preveč, takrat namreč nastane alergija ali pa avtoimunska bolezen. V tem primeru  imunski sistem, ki bi moral biti naš zaščitnik, dela čisto narobe in napade naše lastno telo. 
 

 

Nataša Toplak, dr. med.: »Z maminim mlekom otrok dobi prav vse hranilne sestavine, ki jih potrebuje za zdrav razvoj, če le ima mati tega v izobilju. Otrok mora dobiti zadostno količino beljakovin, maščob, sladkorjev, oligoelementov, mineralov in vitaminov. Pomembno je, da se mati zdravo, uravnoteženo prehranjuje. Hkrati pa je za otroka  pomembno, da ima dovolj fizične aktivnosti, spanja, pravilno prehrano, kar vpliva na zdrav razvoj imunskega sistema. Do vstopa v šolo pa se bo imunski sistem že dobro naučil, kako se bo branil. Vendar pa je lahko psihični stres za nekatere otroke zelo močan. Organizem, ki je v stresu, povečano proizvaja stresne hormone in posledično pride tudi do vpliva na imunski sistem. Prevelik stres je lahko tudi posledica pretirane fizične aktivnosti, kar se lahko pojavi tudi pri vrhunskih športnikih. Za povprečnega človeka lahko rečemo, da bo verjetno zmeren tek, primeren zmožnostim, imunskemu sistemu koristil, pretiravanje pa ravno obratno.« 
 

 

Predsednik društva in vodja Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Prof.dr. Tadej Avčin, dr.med.: »Društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi je prostovoljno, nepridobitno združenje, ki smo ga ustanovili z namenom združevanja vseh ljudi, ki se zavzemajo za izboljšanje zdravljenja, rehabilitacije in edukacije otrok s sistemskimi imunskimi boleznimi v Republiki Sloveniji. Pomembna dejavnost društva je ozaveščanje javnosti, zato smo se letos odločili za organizacijo dneva ozaveščanja o primarnih imunskih pomanjkljivostih, ki so v javnosti razmeroma slabo poznane.

Vir: UKC Ljubljana